Kako socializirati psa po koncu omejitve gibanja 

Glavno obdobje socializacije pasjega mladiča poteka v prvih nekaj tednih njegovega življenja, pomembno pa je, da s socializacijo in spoznavanjem okolice nadaljujemo tudi pri odraslem psu. Brez socializacije lahko pes v neznanih okoliščinah postane bojazljiv ali celo agresiven.

Kdaj pričeti s socializacijo?

Psi so najbolj dovzetni, ko so še mladiči, stari med 3 in 14 tedni. V tem obdobju se hitro navežejo na druge in so še posebej občutljivi na svojo okolico. Vaš veterinar vam lahko najbolje svetuje, kdaj je vaš mladič pripravljen na socializacijo (glede na starost in opravljeno cepljenje).

Medtem ko ta zgodnja srečanja igrajo zelo pomembno vlogo pri čustvenem ravnotežju vašega psa v prihodnosti, pa se njegova socializacija ne konča pri 14 tednih starosti. Psi se učijo skozi vse življenje in njihov odziv na znane situacije se lahko spreminja - mlad pes se bo morda v avtomobilu sprva počutil dobro, negativna izkušnja pa lahko kasneje povzroči nelagodje.

Prav tako se lahko odrasli psi, ki v mladosti niso bili dovolj socializirani, naučijo novih vzorcev vedenja in nimajo težav s situacijami, ki so jim prej povzročale stres. Vendar pa socializacija zahteva drugačen pristop kot pri mladičih.

Kako socializirati mladiča

Vaš veterinar vam lahko najbolje svetuje, kdaj je vaš pasji mladič pripravljen na socializacijo (glede na starost in opravljena cepljenja), nato pa lahko začnete graditi na socializacijski osnovi, ki jo je pridobil od mame.

Cilj je pasjega mladiča izpostaviti čim več novim občutkom, preden dopolni 14 tednov: naj vidi, sliši, občuti in prevoha svet, ki ga obdaja.

Vsaka nova interakcija s psom, človekom ali okoljem mu bo kasneje v življenju služila kot oporna točka. Bolj kot bodo mladičeve izkušnje pozitivne, bolj sproščeno se bo počutil kot odrasel pes.

A tudi negativne izkušnje bodo imele dolgotrajne posledice, zato naj socializacija tako kot pri odraslem psu poteka previdno ob stalnem spremljanju njegovega vedenja pri pridobivanju izkušenj ter ob stalnem usmerjanju njegovega odziva.

Če zaradi omejitve gibanja v času epidemije pasjega mladiča niste uspeli peljati na sprehod tako pogosto, kot bi si želeli, lahko začnete tako, da ga sprva prenašate naokoli, obiščete prijatelja na domu (če je dovoljeno) ali poiščete stik s psi, za katere veste, da so cepljeni in dobro vzgojeni.

Omejevanje socialnih stikov pomeni, da je socializacija mladičev in odraslih psov težja kot prej, a kljub temu lahko skupaj opazujeta svet in ostaneta v stiku z ljudmi in drugimi psi z večje razdalje.

Vedno poskrbite, da bo socializacija potekala s tempom, ki ustreza vašemu pasjemu mladiču - nekateri imajo prirojene vedenjske vzorce, zaradi katerih že po naravi čutijo tesnobo. Prosite svojega veterinarja za nasvet glede specifičnih potreb svojega pasjega mladiča.

Socializacija odraslih psov
Na žalost niso vsi psi ustrezno socializirani v mladosti.

Morda ste posvojili starejšega psa, ki je ves čas preživel v notranjih prostorih, ali pa je bil vaš pasji mladič preveč bolan, da bi raziskoval svet, ko je bil še mlad. Morda ste bili celo zaprti s pasjim mladičem doma v času omejitve gibanja.

Ne glede na razlog, je psa, ki je zamudil to okno v mladosti, v odrasli dobi težje privaditi neznanim izkušnjam. Vsekakor pa lahko vaš pes še vedno napreduje, če mu namenite nekaj potrpežljivosti ter izberete počasen in vztrajen pristop.

Socialna anksioznost pri psih

Če vaš pes v prisotnosti drugih psov ali ljudi postane živčen ali napadalen, morda laja ali išče priložnost, da bi pobegnil, je to morda znak, da potrebuje socializacijo.

Morda boste opazili tudi, da se novi vedenjski vzorci pojavijo sčasoma ali ob spremenjeni rutini. Pes, ki ste ga posvojili v času pandemije, se je navadil vaše bližine in bo morda doživljal ločitveno stisko, če ga pustite samega. Morda je po toliko časa, preživetega doma, postal nezaupljiv do drugih psov. Preberite več o ločitveni stiski pri psih.

Kako socializirati starejšega psa

Pri socializaciji odraslih psov je pomembno, da smo realistični. Če so zamudili priložnost socializacije v mladosti, bo pes začel s slabšega položaja in ga morda ne bo mogoče privaditi, da bi se počutil sproščeno v vseh okoliščinah, v katerih se znajde.

Glede na njegove dosedanje izkušnje, si boste za cilj morda zadali, da psu predstavite ravno dovolj dražljajev, da se bo počutil varnega v svoji ožji okolici in ne v svetu na splošno.

Najbolj pomembno je, da si zapomnite, da starejšega psa ne smete priganjati. Novih izkušenj ne bodo vsrkavali kot mladi pasji mladiči, zato se morate prilagoditi njihovem tempu.

Prav tako morate upoštevati, če čutijo bolečine (npr. imajo artritis) ali so duševno prizadeti, zaradi česar bo socializacija zanje otežena. Če menite, da gre za takšen primer, ne odlašajte in se pogovorite z veterinarjem, ki vam lahko svetuje.

Najbolje je začeti tako, da poiščete okolje, v katerem je vaš pes že sproščen, in gradite na tem. Če mu želite, na primer, predstaviti prijatelje in družino, naj se ti vašemu psu, ki naj bo na povodcu, približajo počasi in eden za drugim, pri čemer naj govorijo potihoma in mirno. Naj vašemu psu ponudijo kakšno igračo. Če pa pri psu opazite nemir, prekinite seznanjanje in znova poskusite kdaj drugič. Pomembno je, da srečanje končate pozitivno, zato ne pozabite poskrbeti za igrače in priboljške.

Vzpodbuda, pozitiven odnos in potrpežljivost bodo igrali pomembno vlogo pri socializaciji vašega psa - prav tako pa tudi nagrade! Vsakič, ko pes napreduje ali poskusi premagati strah, ga nagradite s pohvalo in najljubšo igračo ali priboljškom. Ne pozabite le, da je treba število priboljškov omejiti in primerno zmanjšati tudi količino glavnega obroka, da uravnotežite vnos hrane.

Socializacija odraslega psa je lahko dolgotrajna, vmes so lahko prisotna tudi nazadovanja. A naj vas to ne odvrne, saj bodo dolgoročne prednosti tako za vas kot za vašega psa vredne časa in truda. O socializaciji se posvetujte s svojim veterinarjem, saj vam bo nudil najboljšo podporo pri socializaciji mladega ali odraslega psa.